INTERVJU: Petr Kadlec: Gre barefoot skupaj z ortopedsko protetiko?

Kaj pomeni ortopedska protetika? Katere so najpogostejše težave stopal, ki jih obravnava strokovnjak Petr Kadlec, in kakšen je njegov odnos do barefoot čevljev? Preberi intervju.

Petr Kadlec je ortotik-protetik in izkušnje iz prakse je nabiral v več protetičnih podjetjih, kjer se je posvečal izdelavi individualnih ortopedskih pripomočkov. Kaj to pomeni? Proteze za paciente po amputaciji, ortoze za okončine za otroke z gibalnimi ovirami, jemanje mer za šivanje individualne obutve ali tudi izdelava ortopedskih in senzomotoričnih vložkov.

Svoja spoznanja in izkušnje iz protetične prakse zdaj uporablja v podološki ambulanti v Zlínskem kraju. Tam se posveča predvsem funkcionalnemu pregledu stopal in hoje z možnostjo celostne rešitve težave, vključno z izdelavo individualnih vložkov in svetovanjem glede pravilne izbire obutve. Pri delu je v stiku s fizioterapevti in zdravniki, da se zdravstvene težave strank vedno obravnavajo celostno.

Petr, ortopedska protetika je razmeroma neznano področje. Nam ga lahko malo približate?

Gre za obsežno področje v zdravstvu, ki vključuje celo vrsto podskupin. Ortotik-protetik izdeluje na primer ortoze za okončine ali trup, protetično opremo za paciente po amputacijah, ortopedske vložke, šiva individualno ortopedsko obutev ipd. Pripomočke izdeluje bodisi individualno po meri, ali pa so predani pripomočki serijski. Vse je seveda odvisno od konkretne zdravstvene težave in potreb vsake stranke.

Kako sploh pridem do ortopedske protetike? Potrebujem na primer napotnico zdravnika?

To je zelo individualno, tj. odvisno od vrste pripomočka, ki ga potrebuješ, in zdravstvenega stanja. Če stranka potrebuje enostavnejši pripomoček, kot je na primer serijski vložek za v čevlje, petna blazinica, korektor med prsti ipd., potem lahko na ortopedsko protetiko pride kadarkoli, brez kakršnegakoli priporočila zdravnika in pripomoček plača samoplačniško.

Večina izdelanih pripomočkov pa je individualnih in zelo dragih, zato brez priporočila specialista ne gre – gre za izdajo naročilnice oziroma napotnice. Specialnost zdravnika, ki pripomoček predpiše, je vedno določena glede na tip konkretnega pripomočka. Tudi pri zahtevnejših pripomočkih pa človek ne naredi napake, če najprej obišče ortopedsko protetiko in tam vpraša za pravilen postopek.

Izveš veliko pomembnih informacij (katerega zdravnika obiskati, kakšno napotnico je treba prinesti, kako bo potekal postopek odobritve pri zdravstveni zavarovalnici, kako se bo pripomoček izdelal in podobno).

Kaj natančno pomeni individualni pripomoček?

To je medicinski pripomoček, izdelan neposredno po meri za konkretno stranko, in ga ni mogoče splošno uporabiti za nekoga drugega. Zajem merilnih podatkov poteka individualno glede na pripomoček. Lahko gre na primer za mavčenje, skeniranje, dodatno brušenje pripomočka po meri, segrevanje in plastično korekcijo ipd.

Kakšno vlogo ima v procesu izdelave pripomočkov fizioterapevt?

Veliko. Pri večini izdelanih medicinskih pripomočkov namreč velja, da sami po sebi skoraj ničesar ne rešijo. Poenostavljeno bi lahko rekli, da so dober služabnik, a slab gospodar. Predani pripomoček je vedno treba dopolniti z ustrezno edukacijo, sprotnimi kontrolami in predvsem redno vadbo pod vodstvom fizioterapevta.

Če pogledamo časovni potek: zdravnik pripomoček predpiše, protetik stranki pomaga pri odobritvi pri zdravstveni zavarovalnici, poskrbi za izdelavo in nato za usposabljanje za uporabo, vendar na koncu največ časa s stranko preživi prav fizioterapevt. On stranko vodi, z njo vadi, skupaj se posvetujejo o vsem glede zdravstvenega stanja in pripomočka ter poskušajo izkoristiti polni potencial stranke in predanega medicinskega pripomočka.

V praksi se mi je izkazalo za dobro biti s fizioterapevtom v stiku že ob uvodnem posvetu s stranko. S tem se pogosto prepreči vrsta nesporazumov in še pred začetkom izdelave se preveri, da bo načrtovani pripomoček usklajen z dolgoročnim ciljem terapije.

Če postanem pacient ortotika-protetika, je to za vedno ali gre za začasno oskrbo?

To je odvisno od tega, kakšen tip medicinskega pripomočka rešuješ s protetikom. Če bi šlo na primer za ortopedske vložke ali po poškodbi za ortozo okončine, je glavni cilj terapije nositi pripomočke le toliko časa, kolikor je nujno, in s fizioterapijo ter proaktivnim pristopom stranke izboljšati zdravstveno stanje do te mere, da pripomočka sploh ne bo več potrebovala ali pa ga bo nosila le občasno, po potrebi.

Pri zahtevnejših primerih, ko gre na primer za pripomočke za paciente po amputaciji, stranke s težkimi ortopedskimi ali nevrološkimi okvarami ipd., seveda velja, da brez medicinskega pripomočka v vsakdanjem življenju ne gre in je komunikacija med stranko in protetikom dolgoročna.

Kaj je vaša specializacija?

Moje področje so otroške ortoze za okončine, senzomotorični in ortopedski vložki ter s tem povezani funkcionalni pregled stopal. Naravna nadgradnja teh področij je tudi priporočilo primerne obutve, v kateri bo stranka pripomoček nosila.

Iz družbenih omrežij je videti, da trenutno ne delate neposredno v ortopedski protetiki, ampak imate samostojno dejavnost na področju podologije. Prav razumem?

Da. Lani sem začel z lastno prakso, ki sem jo zagnal v Luhačovicah in na novo tudi v Vizovicah na območju Zlína. V ambulanti delam z odraslimi strankami in otroki, glavni cilj pa je celosten pregled stopal in predlog primernega individualnega postopka. Rešitev lahko vključuje na primer priporočilo režimskih ukrepov, razlago primernih vaj, izdelavo individualnih vložkov ali pa priporočilo primerne obutve.

Katere težave odrasle najpogosteje pripeljejo k vam v podološko ambulanto?

Najpogosteje so to različne deformacije in bolečine v predelu stopal, kot so na primer hallux valgus (vbočen palec), kladivasti prsti, petni trn, bolečina stopalnega loka in otiščanci.

Imajo te težave pri odraslih kakšen skupen izvor?

Vzrok je vedno individualen in je odvisen od številnih okoliščin, ki jih ugotavljam v okviru pregleda. Skupna točka pa so praviloma dolgotrajne slabe navade, ko stopalom na dolgi rok ne posvečamo nobene pozornosti in jih potiskamo na stranski tir – dokler se ne pojavi težava. Drug pomemben dejavnik, ki pogosto prispeva k težavam s stopali, je nošenje neprimerne obutve. Ti dve točki rešujem skoraj pri vsaki stranki.

Zakaj prihajajo starši z otroškimi pacienti?

Pri otrocih najpogosteje obravnavam valgusno postavitev gležnjev, nepravilno postavitev celotnih spodnjih okončin, ploska stopala ipd. Velik poudarek dajem tudi na izbiro primerne obutve, ki lahko predvsem pri otrocih izjemno vpliva na zdrav razvoj stopal. Pri otrocih bi rad še poudaril: če se staršem pri gibanju otrok karkoli zdi nenavadno, naj takoj poiščejo strokovnjaka, ki se s to tematiko ukvarja (zdravnik, fizioterapevt, podolog).

Pri otrocih res ni na kaj čakati. Iz prakse opažam, da prej ko se začnejo reševati gibalne težave otrok, učinkovitejša je njihova odprava.

Ali lahko rečemo, da na nekatere od zgoraj omenjenih napak/deformacij vpliva klasična obutev?

Na to nimam enostavnega odgovora. Težava s stopali (in ne samo s stopali) je vedno multifaktorska, zato za vzrokom težave vsakič stoji več dejstev, ki jih je treba v okviru pregleda odkriti. Nato s stranko delamo na njihovi spremembi in odpravi. Res pa je, da je eden pogostih dejavnikov prav neprimerna obutev, ki lahko dolgoročno prispeva k nastanku cele vrste težav.

Na primer zgoraj omenjeni kladivasti prsti, hallux valgus ipd. Obutev namreč na splošno vpliva na veliko stvari. Zaradi pete lahko spreminja težišče telesa, lahko stiska prste in spreminja funkcijo celotnega stopala, lahko na primer zaradi večje teže ali togosti spreminja gibalne vzorce ipd.

Ali pri izdelavi ortopedskih pripomočkov obravnavate tudi primerno obutev?

Da. Večina izdelanih ortopedskih pripomočkov, ki so namenjeni hoji, mora za pravilno končno delovanje biti dopolnjena tudi s primerno obutvijo. Zajem merilnih podatkov za izdelavo takšnega ortopedskega pripomočka se običajno izvaja z mavčenjem ali skeniranjem in standardno poteka v obremenitvi (stoje). In tu nastane velik problem: stranke morajo nato rešiti vprašanje, kakšno obutev izbrati, da bodo skupaj s pripomočkom sploh prišle v čevlje.

Ali je mogoče kombinirati ortopedske pripomočke z barefoot obutvijo?

To je lahko celo priporočljivo. V praksi ortopedske pripomočke z barefoot obutvijo zelo rad kombiniram, ker se na koncu odlično dopolnjujejo. Če ima stranka zdravstveno težavo in mora nositi pripomoček (vložek, ortozo ipd.), praviloma velja, da pripomoček opravi vso potrebno korekcijo – in zahteve glede obutve se na splošno zožijo.

Obutev, ki jo nosimo v kombinaciji z ortopedskim pripomočkom, naj bo predvsem lahka, prožna in prostorna, da se vanjo brez težav prilega stopalo skupaj z ortopedskim pripomočkom. Vse te parametre barefoot obutev izpolnjuje, zato jo je mogoče lepo kombinirati z ortopedskimi pripomočki. Vseeno je dobro, da to temo vedno predebatiraš s tehnikom, ki pripomoček izdeluje in ki bo glede na individualno situacijo tudi sam priporočil primerno obutev za konkreten pripomoček.

Ste zagovornik barefoot. Komu pa teh čevljev ne bi priporočili?

V barefoot obutvi se mora človek v primerjavi s klasično konfekcijsko obutvijo pri hoji bolj zbrati, nadzorovati telo, prilagajati tempo in slog hoje podlagi ipd. Barefoot obutev po mojem ničesar ne odpusti. Na prvem mestu je pravilna funkcija stopala. Obutev je le nekakšen ovoj. Zato barefoot obutev rad priporočam strankam, ki imajo stopala povsem v redu ali pa le z manjšimi odstopanji.

Pri priporočilu pa sem zelo previden, kadar je funkcija stopala porušena in obutev stopala ne more le slepo posnemati. Gre za stranke z ortopedsko ali nevrološko okvaro, izrazito nestabilnostjo v predelu gležnjev, znižanim ali povišanim mišičnim tonusom, bolj senzitivnimi stopali ipd. Prav v teh primerih barefoot obutev pogosto dopolnim tudi z ustreznim pripomočkom, ki ciljno korigira konkretno ugotovljeno težavo. Lahko gre na primer za petni klin, vložek ali ortozo.

Ali lahko strokovnjak pri svojih otrocih odkrije potencialno težavo, še preden postane problem, ali pa lahko tudi otroci strokovnjakov končajo v oskrbi specialistov? Ne mislim prirojene razvojne napake, ampak na primer valgusne gležnje?

Verjetno drži, da sta moja otroka bolj pod drobnogledom kot na primer otroci mojih prijateljev. Včasih se moram celo malo zadržati. Poskušamo vaditi, pazim na primerno obutev, primerne gibalne aktivnosti, bolj me motijo slabe navade ipd. Vendar pa odkriti težavo pri otrocih še preden se sploh pojavi, po mojem zmore le izkušen otroški fizioterapevt. In to jaz nisem.

Tudi zato rad sodelujem s fizioterapevti in starše z otroki napotim k njim. Tudi jaz sem bil s hčerko pri več fizioterapevtih – in njihovi nasveti so bili neprecenljivi. Neverjetno so nas premaknili naprej pri naši težavi in za te obiske sem zelo hvaležen.

Petr, kateri model barefoot imate trenutno na nogah in kaj vam je pri njem všeč?

Meni najbolj ustreza znamka LEGUANO. Odlične izkušnje imam z modeli GO, HUSKY in trenutno me mika model BEAT. Znamka LEGUANO me je navdušila predvsem s kakovostjo izdelave, nizko težo in prožnostjo. Včasih imam pri hoji občutek, kot da sem bos … kot da sploh nimam čevljev na nogah. Kar hitro postane navada.

Bc. Petr Kadlec je ortotik-protetik in podolog. V okviru podološke ambulante se osredotoča na pregled in diagnostiko stopal ter nato predlaga primerno rešitev težave. Strankam med pregledom svetuje tudi pri izbiri primerne obutve. Deluje v Luhačovicah. 

Kam naprej:

• Zakaj se odločiti za barefoot obutev, kako jo izbrati in nositi
• PODCAST: Bc. Edita Prošková: Hallux valgus (vbočen palec)
• PODCAST: Valgusni gležnji in kolena v X
• PODCAST: Bc. Edita Prošková: Vložki in drugi kompenzacijski pripomočki