Zakaj fizioterapevt pri bolečini v čeljusti opazuje tudi stopala

Zakaj fizioterapevt pri bolečini v čeljusti opazuje tudi stopala Zakaj fizioterapevt pri bolečini v čeljusti opazuje tudi stopala

Hoja, gibanje in zdravje

Kakšna je povezava med dihanjem, držo telesa in oporo stopal ter delovanjem temporomandibularnega sklepa?

Ko človeka začne boleti čeljust, večina najprej išče vzrok v zobeh. Pomislijo na škripanje z zobmi, nepravilen ugriz ali težavo v temporomandibularnem sklepu (TMS). V nekaterih primerih pa so težave povezane tudi z delovanjem drugih delov gibalnega sistema.

Sodobna fizioterapija danes čeljust razume kot del širše funkcionalne celote. Poleg samega čeljustnega sklepa in žvečnih mišic zato ocenjuje tudi držo glave, delovanje vratne hrbtenice, način dihanja, stabilnost trupa, delo jezika ali kakovost opore stopal. Ti dejavniki lahko vplivajo na obremenitev čeljustnega aparata ter prispevajo k nastanku ali vztrajanju težav.

Čeljust in stopala

Na prvi pogled se lahko zdi, da med stopali in čeljustjo ni nobene povezave. Z vidika fizioterapije pa človeško telo deluje kot povezan sistem, v katerem posamezni segmenti ne delujejo izolirano.

Stopala so osnovna kontaktna površina telesa s tlemi. Možganom neprekinjeno zagotavljajo povratne informacije o položaju telesa in sodelujejo pri uravnavanju stabilnosti ter koordinacije gibanja. Kakovost teh senzoričnih informacij vpliva na to, kako organizem razporeja obremenitev pri stoji, hoji in vsakodnevnih aktivnostih.

Če je opora stopala dolgoročno spremenjena, se lahko pri nekaterih ljudeh odrazi v celotni posturalni nastavitvi. Posledično lahko pride do sprememb v delovanju mišic, ki stabilizirajo medenico, prsni koš ali področje vratne hrbtenice. Zato fizioterapevt pri pregledu pogosto opazuje ne le mesto bolečine, temveč tudi način, kako se pacient giblje in kako uporablja oporo na podlagi.

To ne pomeni, da bolečina v čeljusti nastane zaradi stopal. Pokaže pa, zakaj je pomembno gibalni sistem ocenjevati v širšem kontekstu.

Na čeljust vplivata tudi dihanje in položaj jezika

Pomemben del delovanja čeljustnega aparata je način dihanja. Ljudje, ki dolgoročno uporabljajo predvsem zgornje prsno dihanje ali pogosto dihajo skozi usta, so običajno bolj nagnjeni k povečanemu mišičnemu napetju v predelu vratu in ramen. Ta napetost se lahko prenaša tudi na žvečne mišice in okolico temporomandibularnega sklepa.

Zato dihanje ni le vprašanje sprostitve ali kondicije. Predstavlja pomemben del celotne koordinacije gibanja in stabilnosti telesa.

Pomembno vlogo ima tudi položaj jezika. V mirovanju, torej ko ne jemo, ne govorimo in ne požiramo, bi moral biti čeljustni aparat sproščen. Ustnice so rahlo zaprte brez nepotrebne napetosti, dihanje poteka skozi nos, jezik pa prosto počiva na nebu. Njegova konica je običajno tik za zgornjimi sekalci, ne da bi nanje pritiskala. Zgornji in spodnji zobje se v tem položaju ne bi smeli dotikati – med njimi naj ostane majhen prostor. Tako so žvečne mišice aktivne le minimalno, temporomandibularni sklep pa ni po nepotrebnem obremenjen.

Če delovanje ni optimalno, lahko pride do sprememb v mišični usklajenosti in posledično do povečane obremenitve nekaterih struktur čeljustnega aparata. Zato fizioterapevti pogosto sodelujejo s strokovnjaki za miofunkcionalno terapijo, zobozdravniki ali ortodonti.

Vratna hrbtenica in bolečina v čeljusti

Ena najpogostejših ugotovitev pri pacientih z bolečinami v čeljusti je spremenjena drža glave in povečana napetost v predelu vratne hrbtenice.

Človeška glava tehta približno 4 do 6 kilogramov. Če je dolgoročno pomaknjena naprej, se povečajo zahteve za mišice vratu in zatilja, ki morajo ta položaj vzdrževati. Dolgotrajna preobremenitev se lahko kaže kot glavoboli, občutek pritiska za očmi, omejeno odpiranje ust ali povečana napetost žvečnih mišic.

Povezava med delovanjem vratne hrbtenice in področjem temporomandibularnega sklepa je danes dobro poznana in predstavlja eno ključnih področij, ki jih fizioterapevt pri pregledu spremlja.

Kakšno vlogo ima stres?

Na bolečino v čeljusti ne vplivajo le mehanski dejavniki. Pomembno vlogo lahko igra tudi psihični stres. Pri mnogih se stres kaže kot povečana mišična napetost ali nezavedno stiskanje zob čez dan. Pogosto se sploh ne zavedajo, da imajo čeljust stisnjeno tudi takrat, ko ne govorijo in ne jedo.

Dolgotrajno preobremenjevanje žvečnih mišic lahko prispeva k nastanku bolečine, utrujenosti čeljustnega aparata ali neprijetnim občutkom v predelu senc in lic. Fizioterapija sicer ne rešuje samega vzroka stresa, lahko pa pacienta nauči bolje zaznavati nepotrebno mišično napetost.

Kako poteka fizioterapija čeljusti?

Fizioterapevtski pregled temporomandibularnega sistema vključuje oceno delovanja čeljustnega sklepa, žvečnih mišic, vratne hrbtenice, dihalnega vzorca, posturalne kontrole in orofacialne mišične koordinacije. Del pregleda je pogosto tudi analiza stoje, hoje in kakovosti opore, ki sodelujejo pri celotni drži.

Cilj ni le določiti mesto bolečine, temveč prepoznati funkcionalne povezave, ki lahko vplivajo na obremenitev temporomandibularnega sistema. Na podlagi pregleda se nato predlaga terapija, usmerjena v ponovno vzpostavitev optimalnega delovanja, zmanjšanje preobremenitve in izboljšanje nevromišične koordinacije.

Kaj lahko narediš že danes?

Če te muči bolečina v čeljusti, poskusi čez dan opazovati nekaj preprostih stvari:

  • Dihaš pretežno skozi nos ali skozi usta?
  • Imaš pogosto stisnjene zobe, tudi ko ne ješ in ne govoriš?
  • Je tvoja glava bolj pomaknjena naprej?
  • Čutiš napetost v predelu zatilja in ramen?
  • Te pogosto boli glava?
  • Hkrati opažaš težave s stabilnostjo gležnjev ali stopal?

Odgovori na ta vprašanja lahko nakažejo, ali k tvojim težavam prispevajo tudi drugi dejavniki, ne le samo področje čeljusti.

Majhen test: Kako počiva tvoja čeljust?

Večkrat čez dan si zastavi preprosto vprašanje:

»Se mi prav zdaj zobje dotikajo?«

Veliko ljudi ima zobe nezavedno stisnjene tudi takrat, ko ne jedo in ne govorijo. V mirovanju bi moral med zgornjimi in spodnjimi zobmi ostati majhen prostor. Če so zobje večino dneva v stiku, so lahko žvečne mišice po nepotrebnem preobremenjene.

Ta preprost test pogosto razkrije navado, ki je človek dolga leta sploh ni opazil.

V Kinisi iščejo povezave, ki so lahko v ozadju bolečine v čeljusti

Pri terapiji pacientov z bolečino v čeljusti se ne osredotočajo le na sam temporomandibularni sklep. Zanima jih delovanje celotnega gibalnega sistema in dejavniki, ki lahko vplivajo na obremenitev čeljustnega aparata. Cilj ni le kratkoročno ublažiti bolečino, temveč razumeti vzroke preobremenitve in pacientu pomagati ustvariti pogoje za dolgoročno izboljšanje.

Ker se prava sprememba pogosto ne začne tam, kjer bolečino čutimo najbolj. Začne se z razumevanjem povezav, ki so do nje pripeljale.

Članek je nastal v sodelovanju z Lenko Vojtovič iz Centra za fizioterapijo KINISI, ki združuje profesionalen pristop izkušenih fizioterapevtov z vrhunsko sodobno opremo. Glavno poslanstvo KINISI je pomagati strankam pri odpravljanju akutnih in kroničnih težav gibalnega sistema z uporabo aktualnih znanstvenih spoznanj in najsodobnejših metod fizioterapije. Center se osredotoča na širok spekter storitev, vključno s fizioterapijo odraslih in otrok, žensko fizioterapijo, akutno in pooperativno fizioterapijo, funkcionalnim fiziotreningom ter aparaturno obravnavo, s čimer pomaga uravnavati porušene telesne funkcije, ki bistveno vplivajo na stanje celotnega gibalnega aparata.

Kaj bi te na to temo še lahko zanimalo?