Barefoot čevlji niso za vsakogar: kdaj in zakaj biti pri hoji „bos“ previden

Hoja, gibanje in zdravje Izbira in vzdrževanje čevljev

Preveri, kdaj barefoot obutev morda ni primerna. Nasveti strokovnjakov, tvegane diagnoze in situacije, ko lahko bosonoga hoja prej škodi.

Barefoot čevlji so odlična izbira za veliko večino otrok in odraslih, ki želijo izboljšati držo ter okrepiti mišice stopal. Kljub temu pa obstajajo situacije in zdravstvena stanja, ko nošenje barefoot obutve ni primerno.

Če veš, v katerih situacijah in pri katerih diagnozah barefoot čevlji niso dobra izbira, lahko morebitna tveganja, povezana z njihovim nošenjem, zmanjšaš na minimum.

Kdaj je prehod na barefoot bolje posvetovati s strokovnjakom?

Barefoot čevlji mnogim prinašajo številne koristi – od svobode za prste do boljšega občutka tal. Vendar pa obstajajo primeri, ko njihovo nošenje morda ni primerno.

To velja predvsem za določena zdravstvena stanja, pri katerih je pomembno izbiro obutve posvetovati s strokovnjakom ter po potrebi izbrati postopen prehod ali kompromisno rešitev. Sem sodijo na primer:

Izrazita hipermobilnost
Visoka prekomerna telesna teža
Diabetično stopalo
Hude ortopedske nepravilnosti stopal
Petni trn v akutni fazi
Vnetje Ahilove tetive
Določene nevrološke diagnoze
Visoka starost v kombinaciji z izrazito deformacijo stopal

Ne gre za jasen „ne“, bolj za poziv k večji pozornosti, individualnemu pristopu in po potrebi tudi strokovnemu vodenju. Tudi v teh primerih se včasih da najti pot – le iskati jo je treba z upoštevanjem konkretnega stanja in potreb telesa.

Zato je posebej v teh primerih pred prehodom na barefoot priporočljivo svoje zdravstveno stanje posvetovati s strokovnjakom – fizioterapevtom, ortopedom ali podologom.

Zakaj lahko barefoot v nekaterih primerih prej škodi?

Pri ljudeh z določenimi diagnozami lahko „bosonoga“ hoja škodi predvsem zaradi prevelike prožnosti ali tankega podplata barefoot obutve. Ta pri nekaterih stanjih ne nudi dovolj opore stopalu, slabše blaži udarce in lahko vodi v preobremenitev določenih delov stopala.

Posledica so lahko slabša stabilnost, preobremenitev mišic, bolečine in celo poslabšanje zdravstvenega stanja. Če torej imaš katero od naslednjih diagnoz, se pred obuvanjem barefoot čevljev vedno posvetuj s strokovnjakom.

Izrazita hipermobilnost

Hipermobilnost pomeni patološko povečan obseg gibanja v sklepih. Zlasti pri hipermobilnosti pri otrocih – in če imajo hkrati tudi motnje osi in funkcije spodnjih okončin – hoja v barefoot čevljih sploh ni primerna.

„Če si človek ne želi še naprej škodovati in se spreminjati v kačjo žensko ali moškega, svojih sklepov ne bi smel siliti v skrajne položaje niti poskušati še povečati obsega gibanja. Mehka barefoot obutev hipermobilnim stopalom omogoča, da pridejo v te ekstremne pozicije, kar ni idealno. Nasprotno – izjemno gibljivo stopalo prej potrebuje trši podplat, ki ga malo „zavre“,“ pojasnjuje fizioterapevtka Hana Tonarová.

Diabetično stopalo

Pri tej diagnozi je koža izjemno nagnjena k poškodbam in se slabo celi. Tanek podplat barefoot čevljev morda ne zaščiti dovolj pred poškodbami (oster teren, padec predmeta, udarec). Po drugi strani pa je lahko prednost zaradi dovolj prostora in udobja – še posebej v kombinaciji s posebno steljko.

Priporočila glede hoje „bos“ se med strokovnjaki razlikujejo, vendar se pri stabiliziranih diabetikih mnogi fizioterapevti strinjajo, da je barefoot obutev s steljko lahko dobra izbira.

„Jaz sem vsekakor za barefoot obutev pri diabetikih, idealno v kombinaciji z vložkom. Iz moje prakse se največ težav pri diabetičnem stopalu pojavi pri kroničnih ranah, ki se pogosto začnejo z vraščanjem nohta, napredovalim glivičnim stanjem ali slabšo lokalno prekrvavitvijo – in tako niso povezane z vrsto obutve,“ pravi fizioterapevt Michael Tichov.

Hallux rigidus

Tog (otrdel) sklep palca ne omogoča naravnega odriva stopala pri hoji. Barefoot čevelj v tem primeru ni primeren, ker stopalo potrebuje čevelj kot oporo, ki nadomesti funkcijo palca – idealno s tršim podplatom.

Če torej čutiš, da tvoj palec izgublja prvotno gibljivost, je skrajni čas, da se posvetuješ s fizioterapevtom ali ortopedom o možnostih preventive in zdravljenja.

Nevrološke diagnoze

Pri izbranih nevroloških diagnozah ni mogoče posploševati – pri nekaterih pacientih, na primer s cerebralno paralizo, multiplo sklerozo ali cerebelarno degenerativno ataksijo, lahko barefoot obutev izboljša propriocepcijo in hojo.

Pri drugih pa v teh primerih v barefoot čevljih manjka potrebna stabilnost. Vedno je treba individualno oceniti, kaj konkretna oseba z nevrološko diagnozo potrebuje.

Ekstremna prekomerna telesna teža

Telo z zelo visoko telesno težo pri hoji potrebuje blaženje, česar tanek barefoot podplat preprosto ne zmore – zato je tu primernejša izbira barefoot čevelj z debelejšim podplatom, dopolnjen s steljko, ali obutev z debelim, a mehkim podplatom.

Petni trn v akutni fazi

Stopanje v obutvi s tankim podplatom je v tem primeru izjemno boleče. V akutni fazi je na mestu mehko blaženje oziroma vložek, ki razbremeni boleče območje in pomaga pravilno razporediti težo, da se stopalo ne preobremenjuje naprej. Prehod na barefoot lahko pride kasneje, ko je stanje stabilizirano.

Vnetje Ahilove tetive

Pri vnetju Ahilove tetive je predvsem treba razbremeniti vlečno obremenitev tetive. Zato prizadetim na splošno bolj pomaga obutev z nizkim „dropom“ (višinska razlika peta–prsti) ali vložek za prilagoditev razporeditve teže.

Michael Tichov nošenja barefoot čevljev pri vnetju Ahilove tetive ne vidi kot enoznačen problem: „Najprej je pomemben obisk fizioterapevta, ne zgolj menjava obutve. Če se izboljša faza odriva, se korak skrajša in tempo hoje upočasni, na Ahilovo tetivo deluje bistveno manjša sila – in to tudi pri hoji bos.“

Visoka starost v kombinaciji z izrazitimi deformacijami stopal

Barefoot obutev se ne priporoča predvsem pri starejših z izrazitimi deformacijami stopal (nefunkcionalni stopalni lok, kladivasti prsti, hallux valgus). Kljub temu pa tudi starejši lahko z barefoot čevlji odkrijejo, kako udobna je lahko hoja in cenijo prost prostor za prste. Le upoštevati je treba, da telo s starostjo ni več tako prilagodljivo, zato se na spremembo obutve lahko navaja težje in dlje časa.

Na koncu je najpomembneje, ali se v barefoot obutvi počutijo dobro, udobno in stabilno – ali pa raje ostanejo pri čevljih, na katere so navajeni vse življenje.

Kombinacija barefoot obutve in primerne steljke

Dobro izbran vložek (steljka) za čevlje – idealno individualno izdelan ali prilagojen pri podologu, ortotiku ali fizioterapevtu – je lahko pri številnih diagnozah dober kompromis med udobjem in funkcionalno oporo.

„Na primer pri težavah, kot so petni trn, vnetje Ahilove tetive ali hallux valgus, lahko pravilno izbrana steljka v barefoot čevlju občutno ublaži bolečino in hkrati pomaga reševati vzrok težav,“ pojasnjuje Michael Tichov. „Pomembno je, da ti čevelj dobro pristaja, nudi oporo tam, kjer je potrebna, in hkrati podpira naravno gibanje stopala.“

Kaj pa širok prednji del (toe box)? Ta nikoli ne škodi

Anatomsko oblikovan prednji del barefoot čevljev ne predstavlja težave pri nobeni diagnozi ali deformaciji stopala.

„Ne morem navesti nobene diagnoze, pri kateri bi bil pri čevljih problem anatomski oblikovan prednji del. To pomeni, da če oblika sprednjega dela ustreza in je povsod primeren dodatek prostora, je to tako v redu za vse,“ pravi Hana Tonarová.

Pravilno oblikovan prednji del omogoča prstom naravno gibanje in ne prispeva k nadaljnjim deformacijam; nasprotno, lahko pomaga izboljšati udobje in zdravje stopal.

Tveganja pri prehodu na barefoot in pri nepravilni hoji

Tudi če nimaš nobenih zdravstvenih težav, lahko nepravilno nošenje barefoot čevljev vodi v neprijetnosti – na primer v preobremenitev mišic in vezi, poslabšanje težav s stopalnim lokom ali večje tveganje za poškodbe pri hoji po trdi podlagi. Prehod na barefoot obutev naj bo postopen, z zmerno obremenitvijo, saj tudi barefoot čevlji niso univerzalna rešitev za vse težave s stopali.

Nekatera stopala se na bosonogo hojo navajajo dlje in lahko sporočajo, da prehod na barefoot čez noč ni prava izbira. Med opozorilne znake sodijo na primer vztrajna bolečina v stopalih ali mečih oziroma poslabšana stabilnost pri hoji. Predstavljaj si, da bi po letih brez gibanja začel/-a intenzivno trenirati – tudi takrat bi telo potrebovalo čas za prilagoditev. Če pa težave vztrajajo, je smiselno situacijo posvetovati s fizioterapevtom ali podologom.

naBOSo nasvet: Če z barefoot obutvijo šele začenjaš, priporočamo, da prebereš naš članek kako pravilno hoditi v barefoot čevljih, da se izogneš morebitnim težavam.

Situacije, ko je bolje izbrati klasično obutev – tudi če obožuješ bosonogo hojo

Barefoot čevlji niso nujno primerni za vsako priložnost. Tudi če si med zagrizenimi ljubitelji bosonoge hoje, v teh situacijah razmisli o klasični obutvi:

Delovno okolje, ki zahteva varnostno obutev
Dinamični športi, ki se igrajo na trdi podlagi
Športi, ki zahtevajo specifično obutev
Dolgotrajno stanje na trdi podlagi, kjer si lahko olajšaš npr. z mehkejšo steljko

Pri nekaterih poklicih in aktivnostih je specifična obutev preprosto nujna. Pred izbiro barefoot čevljev vedno upoštevaj konkretne zahteve svojega dela ali športa.

Barefoot je odlična izbira, vendar ni čisto za vsakogar

Barefoot obutev ti lahko spremeni življenje na bolje – vendar le, če se je lotiš odgovorno in z upoštevanjem svojih specifičnih potreb.

Zdravstveno stanje, delovno okolje in individualne potrebe igrajo pomembno vlogo pri odločitvi, ali in v kolikšni meri vključiti „bosonogo“ hojo v vsakdan ter začeti črpati številne njene pozitivne koristi.