Odkrij vzroke, simptome in možnosti zdravljenja hallux valgus (vbočenega palca). Nauči se učinkovitih strategij za lajšanje bolečin in boljše zdravje stopal.
»Imam halluxe.« Ja, te imamo vsi. Vprašanje je le: v kakšnem stanju? Skoraj vsak odrasel pozna diagnozo hallux valgus. Diagnozo, o kateri se govori ne le med laiki in v revijah, temveč tudi med strokovnjaki. Palec je najpomembnejši prst na stopalu. Ne služi le stabilizaciji stopala in ravnotežju celotnega telesa, temveč predvsem odrivu stopala. V članku izveš vse, kar moraš o tej težavi vedeti.

Vsebina članka:
Diagnoza hallux valgus je ena izmed najpogostejših ortopedskih deformacij, s katero se ne srečujejo le v ambulantah ortopedov, temveč tudi fizioterapevtov, podiatrov … in z njo se srečuje tudi osebje v trgovinah naBOSo.
Vbočeni palec se ne nanaša le na sam palec, kot bi kdo zmotno mislil. Gre za kompleksno, napredujočo statično deformacijo sprednjega dela stopala, pri kateri pride do notranje rotacije prve stopalnice (metatarzalne kosti), njenega odmika navzven od drugih kosti, proksimalni (bližje telesu / bližje gležnju) členek palca se odkloni navznoter, celoten prst pa se lahko tudi rotira na zunanji rob.
Prihaja tudi do sprememb na mišični ravni. Fleksorji (upogibalke) in ekstenzorji (iztegovalke) palca se pomaknejo lateralno (bolj proti drugim prstom) in se sčasoma skrajšajo.

V predelu glavice prve metatarzalne kosti (prva stopalnica) nastane t. i. bunion, kostna eksostoza (izrastek). Na tem mestu pogosto potekajo tudi vnetni procesi, ki so lahko boleči; koža ob sklepu je pordela, pogosto tudi topla.
Praviloma se tu pojavijo tudi artrotične spremembe, pri nekaterih primerih pa tudi osteofiti (kostni izrastki neposredno v sklepu). Obe težavi lahko v prihodnje povzročata dodatne zaplete, kot sta hallux limitus ali rigidus (omejena gibljivost palca, popolna negibljivost palca).
Osnovni sklep palca je mesto, kjer se srečata dva stopalna loka – vzdolžni in prečni. Brez kakovostne opore tega sklepa ob podlago nimamo niti kakovostnih »stebrov« za stopalne loke. Diagnoza hallux valgus se redko pojavi samostojno. V večini primerov najdemo še druge pridružene težave, kot so upad prečnega loka, deformacije drugih prstov ali patološki položaj zadnjega dela stopala.
Celotno stanje sprednjega dela stopala nam pove tudi, kako se porazdeli pritisk. V veliki večini primerov je pri diagnozi hallux valgus osnovni sklep palca razbremenjen, včasih oporo celo povsem izgubi. Pritisk se zato prenese pod glavice drugih metatarzalnih kosti, kjer se na koži zelo pogosto pojavijo otiščanci do keratoz; pojavijo se tudi kurja očesa in mesto je lahko boleče.

Po literaturi se fiziološki položaj palca giblje med devetimi stopinjami valgusnega in varusnega odklona (vbočenje navznoter in odklon navzven). Sklepne površine niso popolnoma ravne, temveč rahlo zaobljene, zato je gibanje v valgus in varus razmeroma enostavno – celo fiziološko. Obstajajo gibi, pri katerih so ta odstopanja povsem naravna, in brez njih ne bi mogli normalno delovati.
Poleg položaja struktur glede na drugo nas zanimata mišična funkcija in obseg gibov. Mišice bi morale biti dovolj močne, obsegi gibov pa ravno pravšnji. Ne želimo ne hipermobilnosti ne omejenega gibanja. Za hojo je fiziološka vsaj 30-stopinjska dorzifleksija palca (dvig palca). Če ta vidik manjka, stopalo išče nadomestne gibalne vzorce, ki lahko prispevajo k deformacijam.

Patološki položaj in nezadostna funkcija palca vplivata na celotno telo – in obratno: položaj telesnih segmentov vpliva na položaj stopala in palca.
»Imela jih je moja babica, mama in ima jih tudi sestra. Jaz jih za zdaj nimam, ampak me je strah, da jih bom podedovala.« Da, to je stavek, ki ga v ambulanti pogosto slišim v različnih različicah. Genetika ima zelo pomembno vlogo ne le pri tej diagnozi.
Ni tako, da bi podedovali neposredno hallux valgus, temveč se deduje nagnjenost k tej težavi. Genetsko sta pogojena oblika in velikost kosti, torej tudi sklepnih površin. Vplivana je lahko tudi kakovost veziva in mehkih tkiv.

Med omenjene dejavnike, na katere lahko vplivamo le minimalno, sodi tudi t. i. Mortonovo stopalo, pri katerem je prva stopalnica krajša od druge. S tem je spremenjena tudi biomehanika stopala; manjka kakovostna opora na sklepu palca, odriv pa pogosto ne poteka prek palca, temveč prek drugega prsta.
Kot kompenzacija se pojavi zasuk konice stopala navzven ter otiščanci ali keratoze v predelu glavice palca na zunanji strani.
Nato so tu neposredni vplivi – neustrezno izbrana obutev, pa tudi nogavice. Ta dva vidika nista primarni razlog za nastanek deformacije, vendar ju ne smemo zanemariti.

Nenazadnje ne smemo pozabiti na posredne vplive, med katere sodijo na primer znižanje vzdolžnega loka, položaj sprednjega dela stopala, presnovne in revmatične bolezni. Sem sodijo tudi travmatske spremembe.
Konzervativna terapija se ne osredotoča vedno celostno. Pogosto terapevt ostane pri reševanju zgolj stopala (od gležnja navzdol), v hujših primerih pa obravnava le predel palca. Terapija se prilagaja splošnemu stanju in stopnji deformacije ter značaju težav posamezne osebe. Kot si že izvedel/-a, gre za obsežen problem, ki nima instantne rešitve.

Vaje naj bodo usmerjene na celotno spodnjo okončino. Uporabljajo se mehke in mobilizacijske tehnike za področje sprednjega dela stopala, pa tudi za preostali del stopala.

Uporabijo se lahko pasivni korektorji iz mehkega silikona. Nekateri podologi izdelajo korektorje neposredno po meri. Te korektorje je mogoče uporabljati tudi med hojo.
Obstajajo tudi nočni redresorji, ki pa so lahko boleči in neudobni ter so namenjeni le času razbremenitve. Po podobnem principu delujejo tudi adjustačne nogavice, ki se nosijo za sprostitev in lahko pomagajo pri razbremenitvi sprednjega dela stopala, pa tudi celotnega stopala.
Kinesiotape trakovi pomagajo ohranjati bolj centriran položaj palca, tudi med hojo. Na trgu so se zdaj pojavile tudi nogavice iz posebnega materiala, ki imajo podobno funkcijo kot trakovi. Na voljo so pri izbranih podologih.

Nenazadnje lahko pomagajo ortopedski vložki, ki so prilagojeni neposredno po meri konkretnega stopala. O vložkih si lahko poslušaš PODCAST: Bc. Edita Prošková: Vložki in drugi kompenzacijski pripomočki.
Z individualno izdelanim vložkom je mišljen vložek za v čevelj, ki je izbran glede na proporce tvojega stopala in nato dodatno prilagojen neposredno pod tvojim stopalom. Korekcije imajo svoja pravila in le povsem izjemoma se zgodi, da bi bila oba vložka korigirana enako.

Tudi operativni pristop ima tu svoje mesto, vendar je pred vsakim posegom dobro opraviti kakovostno in ciljno vodeno rehabilitacijo. Opisanih je več kot 100 različnih operativnih pristopov. Štirje najpogostejši postopki so: posegi na mehkih tkivih, osteotomije, resekcijske plastike sklepa in artrodeze.
Cilj operacij je, da je palec v čim boljšem položaju za oporo in dinamiko. Eden od ciljev je tudi zmanjšanje bolečine in možnost, da »se spraviš« v obutev. Po operaciji bi v vsakem primeru morala slediti rekonvalescenca pod vodstvom fizioterapevta.
V mnogih primerih pa žal pride do ponovitve, ker operativni pristop ne rešuje vzroka težav, pogosto pa rehabilitacija niti ni priporočena.

Preventiva je zelo pomembna. Tako kot pri vsem. Kaj lahko narediš za svoja stopala? Najprej je smiselno opraviti preventivni pregled pri podiatru. Ta ti bo stopala pregledal in opozoril na pomanjkljivosti, na katerih lahko nato skupaj delata.
Odličen pomočnik so že zgoraj omenjene adjustačne nogavice. To so nogavice z medprstnimi valjčki. Ko jih obuješ, pride do sprostitve mehkih tkiv v medprstnih prostorih, na nartu, pa tudi v preostalem delu stopala.
Pomagajo pri najrazličnejših bolečinah stopal – od bolečin v petah in stopalnem loku do samih prstov. Vendar pozor – namenjene so sprostitvi, ne hoji.
Primerna obutev je neločljiv del preventive pri številnih deformacijah. Obutev naj sledi obliki tvojega stopala. Naj bo dovolj dolga in široka. Na nartu in peti naj se popolno prilega. Komu ustreza višji podplat, komu tanjši. Na splošno naj bo dovolj upogljiva v vse smeri, tudi v zasuku.
Pri izbranih primerih je primernejši bolj čvrst podplat – to je stvar posveta s strokovnjakom pri konkretnih primerih. Ne bi smela imeti dropa ali pete. Ne pozabi niti na nogavice. Preozke, kompresijske ali oblikovno neustrezne nogavice tvojim stopalom prav tako ne bodo koristile.
Bodi aktiven/-na. Hodí čim več bos/-a po raznolikem terenu. Utrjuj stopala – ne le v smislu temperatur, temveč tudi dražljajev. Komu je lahko na začetku neprijetna že trava. Postopoma se stopalo navadi in travo lahko zamenjaš za prodnike, pesek, kamenčke. Lahko vadiš toe jogo, izvajaš samomasažo stopal … ali pa greš na masažo.
Ne pozabi niti na redno pedikersko nego: odstranjevanje otrdele kože, vlaženje kože, nega nohtov.

Če nisi prepričan/-a o stanju svojih stopal, se brez skrbi obrni na strokovnjake. Tudi preventiva je pomembna in pogosto bi pravočasen obisk rešil poslabšujoče se stanje. Če namreč pustiš, da patologije napredujejo predaleč, so lahko strukturne spremembe že nepopravljive.
Članek je nastal v sodelovanju z Bc. Edito Prošková, ki se ukvarja s pridobljenimi in prirojenimi napakami stopal pri otrocih in odraslih. S pomočjo vaj in podiatričnih pripomočkov pomaga izboljševati porušeno funkcijo stopal, ki vpliva na stanje celotnega gibalnega aparata.
Edita Prošková – fizioterapevtka, podologinja na Facebooku in Instagramu