Zgodbe in blagovne znamke Izbira in vzdrževanje čevljev Ocene
Preizkusili smo bele barefoot superge leguano amalfi, ki jih na nogi skoraj ne boš čutila. Eleganca, prepletena z maksimalnim udobjem za vsako priložnost.
| Testirani model | LEGUANO AMALFI White |
| Namembnost | prosti čas, mesto |
| Zgornji material | 100% poliester |
| Podplat | 100% LIFOLIT®, prožen, nedrseč |
| Kroj | primeren za srednje široka do ožja stopala |
| Barvne različice | bela, črna |
| Razpoložljive velikosti | 36–44 |
| Cena | 4 399 Kč |
| Pogoji testiranja | med fotografiranjem v Italiji, v gorah in v morju |
| Proizvajalec | nemška znamka leguano |
Z barefoot obutvijo do zdaj nisem imela nobene osebne izkušnje. Nisem ljubiteljica petk niti ženskih salonarjev in večino poletja običajno preživim v lahki, a nekoliko bolj čvrsti obutvi. Zato sem za prvo spoznavanje z barefoot čevlji izbrala bele superge leguano amalfi, ki so vizualno zelo všečne in se podajo k vsakemu – ne le poletnemu – outfitu. In ker nosijo ime po mojem priljubljenem italijanskem mestu Amalfi, jih je najbolje testirati kar v Italiji.
LEGUANO AMALFI White so čevlji, izdelani v Nemčiji in navdihnjeni z Italijo. Gre za kombinacijo prijetno mehke tkanine in tankega prožnega podplata, ki zagotavlja izjemno udobje.
Obuvanje in sezuvanje je povsem običajno, kot pri vseh drugih supergah. Razliko pa začutiš že pri prvih korakih. Čeprav do zdaj takšnih čevljev še nikoli nisem imela na nogah, niti za trenutek nisem občutila najmanjšega neudobja. Noge in stopala me niso bolela, o žuljih, ki jih običajno dobim ob vsaki novi obutvi, pa sem lahko samo sanjala. Čevlji se odlično prilegajo, popolno sledijo stopalu in podlagi, hoja v njih pa je prijetna in lahkotno hitra.
Barvna izvedba sledi današnjim modnim trendom in bela se res poda skoraj k vsemu. Je hkrati simpatična in elegantna, zato jih lahko obuješ tako k džinsom kot k krilu ali elegantni obleki. Žal se zaradi tankega podplata te superge hitro in zlahka umažejo, zato jih je treba pogosteje prati – kar pa čevljev nikakor ne poškoduje.
Nežna čipka na zgornjem delu sicer deluje elegantno, a se v njej umazanija precej lažje prime. Zaradi tekstilne površine čevljev ni mogoče hitro očistiti – na primer z enim hitrim potegom z mokro krpo. Brez občasnega pranja preprosto ne gre.
Superge sem prevzela v trgovini in že čez dva dni z njimi odpotovala v južno Italijo, natančneje v Apulijo, kjer me je čakal teden fotografiranja in potovanja po tamkajšnjih mestih in vasicah. Vremenska napoved je obljubljala temperature nad 30 °C in malo me je skrbelo, kako bom pot v povsem novih – in povrhu še zaprtih – čevljih zdržala. Na koncu se je izkazalo, da so bile vse skrbi popolnoma odveč.
Čevljev kljub visokim zunanjim temperaturam na nogah skoraj nisem čutila in tudi po intenzivni uporabi – sedem dni v tednu in povprečno 25 tisoč korakov na dan – nisem imela niti enega žulja ali druge odrgnine. Superge amalfi so upravičile svoje ime in v Italiji so bile kot doma.
Edina manjša ovira so bile gladke površine mestnega tlakovanja – v starih mestih je nekoliko drugačno od tistega, ki smo ga vajeni doma. Ulice so tlakovane s svetlimi kamnitimi bloki, ki na nekaterih bolj obremenjenih mestih (najpogosteje robniki pri prehodih) bolj spominjajo na povoskana tla. Po njih lahko čevlji rahlo zdrsnejo.
Podobno se obnašajo tudi na steklenih kockah (pred nekaterimi trgovinami je takšno tlakovanje v Italiji precej pogosto) ali na lakirani mokri površini (sveže pobarvani prehodi ipd.). V Pragi ali drugih čeških mestih tega problema večinoma ni treba reševati.
Veliko bolj opazna razlika med tekanjem po apulijskih vasicah in Prago pa je bila že večkrat omenjena čistoča. Ker sem res strastna pohodnica in večino premikov po mestu – doma ali v tujini – poskušam opraviti peš, se ta obremenitev žal hitro pozna na videzu čevljev.
Medtem ko je v središčih starih italijanskih mest razmeroma čisto, je situacija v živahnem velemestu seveda drugačna. Tako sem med bivanjem v Italiji čevlje oprala komaj enkrat, v Pragi pa bi si pralni stroj zaslužili že po dveh dneh celodnevnega nošenja.
Obala Apulije je skalnata, čudovita in jemlje dih. Seveda se nisem mogla upreti sprehodom nad morjem in sem pogosto zapustila udobne in varne uličice starih mest. Tudi na takšnem terenu me čevlji niti enkrat niso razočarali. Podplat se je na skale oprijel povsem brez težav, ni drsel in vsak korak je bil zanesljiv, čvrst – niti najmanj nisem občutila negotovosti.
Razumem, da gre za mestno in ne treking obutev, vendar če boš na potovanjih kdaj želela skočiti še v naravni teren, se boš na te čevlje najverjetneje lahko zanesla.
Tako kot te superge niso treking obutev, verjetno tudi niso namenjene vodi. Kljub temu sem bila več kot enkrat prisiljena z njimi zaplavati v morju. Ko se celo dopoldne sprehajaš po pristanišču, fotografiraš stare, zgubane ribiče in z navdušenjem opazuješ njihov dnevni ulov, med katerim je tudi nešteto morskih ježkov, postaneš ob vstopu v morje neposredno s skal precej živčna.
Mesteci Molfetta in Trani severozahodno od Barija ležita ob morski obali, kopati pa se je mogoče kar v središču starega mesta, takoj pod lokalnimi svetišči. No, kdo bi se temu uprl? Kamniti pomoli iz valobranov se opoldne spremenijo v mestno plažo, ki jo zasedajo skoraj izključno domačini, vstop v vodo s takšnega terena pa je vseeno nekoliko bolj adrenalinski. Zato sem tvegala in po balvanih, poraščenih z algami, vstopila v morje kar v supergah.
Spet: kot da jih na nogah skoraj ne bi imela. Pomagale so mi premagati strah pred bodicami morskih ježkov in spolzkimi kamni, zato sem se lahko v vročih dneh brez težav osvežila. Slana voda jim očitno ni škodovala in po temeljitem kopanju se je njihova barva spet približala beli – vsaj za odtenek.
Zagotovo to niso čevlji, ki bi nadomestili klasične čevlje za v vodo, a v sili lahko občasno služijo tudi tako. In ker poleti do zdaj nisem imela sreče z dežjem, sem njihovo odpornost na vodo preizkusila vsaj na ta način.
Čeprav mi je na prvem mestu vedno praktičnost in predvsem udobje, mora nam puncam včasih tudi pristajati. V tem pogledu čevlji svojo nalogo opravijo odlično. Nosim jih v mesto in v pisarno, v njih vodim fotografsko izobraževanje v učilnici in na terenu, obujem pa jih tudi na poti v gledališče ali na otvoritev razstave. V vseh primerih žanjem – skupaj s čevlji – veliko občudovanja.
Res gre za model, ki ga lahko obuješ k vsakemu outfitu. Če imaš majhno stanovanje in še manjši čeveljnik, boš takšno praktičnost še posebej cenila.
Ne sodim med ženske, ki imajo za vsako oblačilo drugačne čevlje. Ko mi je kakšen model všeč, sem sposobna v njem prehoditi celo sezono – in pogosto ne le ene. Ta model je izjemno udoben, lep in pritegnil me je že ob prvem skupnem »koraku«.
Zato upam, da jim pogostejše pranje ne bo povzročilo večje škode in da bom v njih lahko tekala po mestih vse do prvega letošnjega snega. Ker so res odlične.
Johana Kupčáková, po rodu iz Českih Budějovic, je diplomantka in od leta 2013 tudi predavateljica Šole kreativne fotografije v Pragi. S fotografijo se bolj aktivno ukvarja od leta 2008. V tem času je sodelovala na več skupinskih in samostojnih razstavah doma in v tujini, njene fotografije pa so bile objavljene v več fotografskih publikacijah. Leta 2012 je prejela nagrado Fotografka leta revije FotoVideo, njene fotografije so se pojavile na straneh prestižnega Nikonovega koledarja, poleg tega pa je aktivna članica svetovne fotografske skupnosti Women Street Photographers.
K fotografiranju jo je pripeljala njena druga strast – potovanja. Prav ti dve največji ljubezni poskuša aktivno povezovati. Čeprav jo okolica dojema bolj kot vsestransko fotografinjo, se osredotoča predvsem na humanistično fotografijo in z njo povezane prizore iz vsakdanjega življenja.