Diastaza – razmik trebušnih mišic lahko zadeva vsakogar, ne le ženske po porodu

Diastaza – razmik trebušnih mišic lahko zadeva vsakogar, ne le ženske po porodu Diastaza – razmik trebušnih mišic lahko zadeva vsakogar, ne le ženske po porodu

Hoja, gibanje in zdravje

Izbočen trebušček, bolečine v hrbtu, sredino telesa doživljaš kot »odklopljen« del. Morda se tudi ti soočaš z diastazo, ki ni težava le pri svežih mamicah. Kako se lotiti diastaze?

Imaš še vedno izbočen trebušček, čeprav si že na svoji prednosečniški teži. Boli te hrbet ali pa slutiš, da tvoje medenično dno ni čisto v formi. Muči te napihnjen, trd ali boleč trebuh. V svojem najljubšem športu nimaš prave moči in sredino telesa doživljaš kot odklopljen del. Morda je kriva diastaza – pereča tema ne le za sveže mamice.

Kaj je diastaza

Diastaza je izraz za razmik premih trebušnih mišic. Premica trebušna mišica tvori nekakšen pas spredaj – od prsnega koša do sramne kosti. Razdeljena je na desno in levo polovico, zato gre za par mišic. Na sredini sta povezani z vezivno črto, imenovano linea alba. Gre za čvrsto vezivo brez žil, ki se lahko zaradi delovanja sil in pritiska raztegne vstran, stanjša in oslabi. 

Ker vezivo ni tako dober oporni sistem, se lahko trebušna votlina tudi vidno deformira. V stoječem položaju to najpogosteje opazimo kot izbočen trebušček. Leže na hrbtu lahko opazimo »vdolbino/žlebiček«, pri vajah z večjo silo pa se na sredini trebuha pojavi t. i. »strešica«.

»Po rojstvu sina sem začutila, da z mojim telesom nekaj ni v redu. Trebuh se po poporodnem obdobju ni krčil, kot sem pričakovala. Presenetilo me je, da sem imela zjutraj trebuh raven, zvečer pa napihnjen kot balon. Malo me je tudi skrbelo, da se mi pri ležanju na hrbtu naredi velika vdolbina na sredini telesa in da sem lahko opazovala (in pod prsti tudi čutila) premikanje črevesnih zank. Najhuje v tem obdobju pa je bilo to, da sta se nezadovoljstvo z »novim« telesom in stres odražala pri skrbi za novorojenega sina.« Anna Nováková – inštruktorica sistema COREyoga.cz


Video

Kdo se najpogosteje sooča z diastazo

Najpogosteje se z diastazo srečamo pri nosečnicah, kjer se zaradi hormonskih sprememb in notranjega pritiska med nosečnostjo leva in desna stran mišice razmakneta, sproščeno vezivo linea alba ju ne zmore zadržati in med obema polovicama nastane razmik. 

Dejavniki tveganja za nastanek diastaze:

  • hitro povečanje telesne teže v nosečnosti, 
  • starost porodnice nad 35 let, 
  • nosečnosti, ki si sledijo v kratkem časovnem razmiku, 
  • ženske z ohlapnejšo trebušno steno že pred zanositvijo,
  • ženske s prekomerno raztegnjeno maternico (večplodna nosečnost ali velik plod). 

»Tolikokrat sem si rekla, zakaj ravno jaz moram imeti diastazo. A kaj sem naredila, da bi to preprečila? Sem bila mirna, uravnotežena in pozorna na potrebe svojega telesa? Ne – ves čas v naglici, na čustvenem vrtiljaku in z milijonom neurejenih misli. To se je odrazilo na moji drži in vsakodnevnem gibanju (v rahlem predklonu in z naloženimi pomembnimi bremeni). Telo me je upočasnilo in mi jasno pokazalo, da bi mi takšen življenjski slog lahko zelo škodil.« Anna Nováková – inštruktorica sistema COREyoga.cz

Z razmikom premih trebušnih mišic pa se rodi vsakdo; med psihomotoričnim razvojem se z obremenjevanjem bodisi povsem izgubi bodisi ostane, lahko se ponovno pojavi, razširi in se tudi znova zapre (je reverzibilen). Diastaza lahko torej muči tudi moške (zlasti tiste, ki pridobivajo težo v predelu trebuha, z večjo ali prirojeno ohlapnostjo veziva, športnike moči, osebe, ki dvigujejo težka bremena, ali tiste z dolgotrajnim sedečim delom). Pri dojenčkih in majhnih otrocih se z ne-fiziološko diastazo srečujemo predvsem, če so bili pogosto v fleksiji (nosilke, avtosedeži, gugalniki), pogosto kašljajo (na primer astmatiki), pogosto pritiskajo (imajo dolgotrajno težave s »vetrovi« ali zaprtjem).

Kako opraviti samopregled:

  • ulezi se na hrbet, pokrči spodnje okončine, stopala naj bodo na tleh,
  • prste ene roke položi na popek, dlan naj bo obrnjena proti glavi,
  • izdihni, sprosti trebuh in počasi dvigni glavo,
  • ob robovih prstov boš čutila/čutil trde robove premih trebušnih mišic (če je prisoten razmik), pod prsti pa mehko tkivo,
  • oceni širino (en prst, dva, tri …) in nato prste potisni globlje v trebuh.

Gre? Prideš globoko? Potem je tvoje vezivo najverjetneje oslabljeno. Enak postopek ponovi po celotni dolžini veziva linea alba – od sramne simfize na medenici do spodnjih reber.

Kdaj začeti reševati diastazo:

  • če lahko vstaviš 2 ali več prstov,
  • če je vezivo ohlapno in lahko prste potisneš zelo globoko,
  • če je CORE na splošno šibek,
  • inkontinenca,
  • bolečine v ledvenem delu,
  • kila.

Zakaj si ta tema zasluži tvojo pozornost

Pri velikem odstotku mamic je diastaza opazna kmalu po porodu. Če gre za manjšo diastazo, se je ni treba takoj ustrašiti. Nosečnost je trajala 9 mesecev in ni realno pričakovati, da se bo telo v nekaj dneh po porodu vrnilo v prvotno stanje. Če mehke strukture (mišice in fascije) delujejo usklajeno, se bo trebuh postopoma umikal. Čas okrevanja po porodu je pri vsaki mamici individualen (okrevanje po carskem rezu je običajno daljše). 

Pomembno je vedeti, da je diastaza v nosečnosti naravna stvar (navsezadnje se mora maternica povečati do 700-krat, da nastane dovolj prostora za dojenčka), vendar lahko porodnica po porodu vedno podpre njeno zapiranje ali popolno zaprtje. Fizični vidik gre z roko v roki s psihičnim, manjše ali večje težave pa lahko močno posežejo v vsakdanje in intimno življenje.

Si vedela/vedel, da je kar 75 % oseb z diastazo prestalo operacijo trebušne votline (na primer carski rez)?


Mamice iz porodnišnice odidejo poučene o osnovni negi dojenčka, zelo pogosto pa ne tudi o osnovni skrbi zase – kako ležati, sedeti, stati, se gibati, nositi dojenčka, se sklanjati po dojenčka, kako skrbeti za trebuh, kako vaditi, kdaj začeti z vadbo, kako preveriti diastazo, čemu se izogibati ali koga poiskati ob sumu na ne-fiziološko stanje. 

Kar 90 % porodnic ne pozna pojma diastaza, čeprav sredina telesa skriva za življenje nujne organe, ustvarja našo držo in iz nje izhaja vse gibanje. Njena disfunkcija se običajno pokaže v celotnem gibalnem sistemu – kot zmanjšan občutek ali bolečine, različni vleki, napetost in splošno nelagodje.

Estetska ali zdravstvena težava?

Večini ljudi diastaza predstavlja težavo predvsem z estetskega vidika (izbočen trebušček), ne da bi se zavedali, da s korekcijo bistveno prispevajo k svojemu zdravju in vitalnosti. Če namreč mišice CORE (4 mišične strukture = prečna trebušna mišica, globoke hrbtne mišice, prepona in medenično dno) ne znajo delovati ali so dolgoročno »izklopljene«, če se diastaza širi, potem lahko pride do naslednjega:

  • slaba drža,
  • bolečine (ne le) v predelu sredine telesa, bolečine v sklepih, migrene,
  • težave s hrbtenico (bolečine v ledvenem delu), veliko tveganje za hernijo,
  • nastanek popkovne kile,
  • pomanjkljiva zaščita organov,
  • prebavne in črevesne težave,
  • neučinkovitost skoraj vseh mišic od medenice do glave.
  • slabo delovanje prepone,
  • slabo delovanje medeničnega dna – inkontinenca/prolaps medeničnih organov.

Več dejstev o diastazi lahko prebereš v knjigi Diastáza.

Zdaj že veš, da je tista »smešna špička« na tvojem trebuščku diastaza. Če te dolgoročno mučijo nekateri od naštetih simptomov in je tvoj najbližji cilj diastazo spraviti pod nadzor, v naslednjem delu preberi, kako se diastaze znebiti enkrat za vselej – in kako tudi v tem primeru pomembno vlogo igra tvoje stopalo.

Članek je nastal v sodelovanju z Anno Novákovo, ustanoviteljico COREYOGA.CZ.

Morda te bo na to temo zanimalo še: