Za zdrav razvoj stopala – od rojstva do samostojne hoje

Za zdrav razvoj stopala – od rojstva do samostojne hoje Za zdrav razvoj stopala – od rojstva do samostojne hoje

Otroci bosi Hoja, gibanje in zdravje

Kako se otroško stopalo razvija pravilno in zdravo? Vprašali smo fizioterapevtko Michaelo Kačírkovo, avtorico knjige Pohybový vývoj dítěte s láskou a respektem.

Ko govorimo o razvoju otroškega stopala, si večina ljudi predstavlja šele dojenčka, ki stoji ali hodi. Priprava stopal na samostojno stojo pa poteka veliko prej – ne šele v trenutku, ko se otrok sam postavi na noge. Kaj vse temu predhodi in kako lahko pozitivno vplivaš na otrokovo prihodnjo hojo še preden se postavi?

V trenutku, ko ženska zanosi, se plod začne razvijati precej hitro. Od združitve semenčice in jajčeca se že v štirih tednih začnejo oblikovati zasnove za obe spodnji okončini. Okoli osmega tedna so na zarodku vidne strukture spodnje okončine in stopala (stopalo se terminološko šteje od gležnja navzdol), postopoma pride do ločitve posameznih prstov. Ob koncu nosečnosti bi morale biti vse strukture okončin (mišice, žile, živci) razporejene podobno kot pri odraslem človeku.

Večina otrok se rodi z zdravimi stopali

To je res odlična novica. Naša naloga je pomagati, da stopala takšna tudi ostanejo. Na njihov razvoj po rojstvu namreč vpliva veliko dejavnikov. Zelo pomembna je kakovost psihomotoričnega razvoja, torej kakovost gibalnih vzorcev. Gre za to, kako se dojenček v določenem obdobju giblje, saj so stopala vključena v celoten razvoj in se razvijajo hkrati z drugimi deli telesa.

Končni rezultat razvoja stopala – predvsem njegova funkcija v stoji – je neposredno sorazmeren s psihomotoričnim razvojem. Razvoj stopala je del vsake razvojne stopnje (gibalnega vzorca). Zdravega razvoja stopala ne moremo pričakovati, če se v psihomotoričnem razvoju pojavljajo odstopanja.

Preprosto povedano: stopala ne moremo ločiti od preostalega telesa. Tudi tukaj velja, da je vse povezano z vsem.

Razvoj dojenčka poteka od glave navzdol. Preden se malček prvič postavi na noge, mora prej usvojiti veliko gibov, ki stoji predhodijo. V letu in pol se iz ležečega dojenčka razvije stoječ in nato še hodeč otrok – v tem času mora prehoditi „velik kos poti“ in se naučiti številnih novih spretnosti.

Foto: Michaela Kačírková

Kako se stopalo med razvojem „obnaša“

Dojenček po rojstvu izvaja predvsem globalne gibe, tj. giblje se kot celota. Ne zmore izolirano premakniti samo ene okončine – gib se vedno odrazi na celem telesu. Stopalo se premika skupaj s celotno spodnjo okončino. V praksi to na primer pomeni, da dojenček k telesu pritegne celo spodnjo okončino in v gležnju „pritegne“ tudi stopalo; enako velja tudi obratno. Dojenček iztegne spodnjo okončino in v gležnju „iztegne“ tudi stopalo.

Okoli tretjega meseca starosti je dojenček v ležečem položaju na hrbtu stabilen in zna združiti roke pred telesom; hkrati s to stabilnostjo lahko dvigne tudi spodnji okončini nad podlago, spet pritegne gležnja proti telesu in zna razpreti prstke na nogah. Ko okoli četrtega meseca dojenček prime igračo, lahko na nogicah opaziš, da jih obrača proti sebi in se kot da bi poskušal igračo „prijeti“ tudi z nogami.

3 mesece, na trebuščku. Foto: Michaela Kačírková

V ležečem položaju na trebuščku najprej začne dvigovati glavico – pogosto imenovano „paša konjičkov“ –, nato preide v drugo vzravnanje (opora na iztegnjenih rokah), potem se dvigne na vse štiri, kjer nekaj tednov le „poskakuje“, dela visoke poševne sede in kasneje plazi po vseh štirih. Idealno je, da se otrok postavi šele po vseh teh gibih. Šele zdaj je telo pripravljeno na kakovostno stojo; nato začne hoditi ob pohištvu, spušča se v prostor in šele na koncu pride „češnja na torti“ – hoja.

Pri vsakem gibu se aktivirajo trebušne in hrbtne mišice. Zaradi njihove pravilne funkcije poteka idealna priprava telesa (mišic, sklepov) na držanje zgornjih in spodnjih okončin. Brez funkcionalne nastavitve telesa ne moremo pričakovati niti idealne nastavitve okončin – torej tudi stopal.

Razvoj smo opisali pospešeno. Želeli smo predvsem pokazati, da je nujno, da otrok preide skozi vse gibalne vzorce – tako se namreč najbolje pripravi na hojo. Če razvoj ne poteka kakovostno, se bo to poznalo pri stoji, hoji in drži telesa.

4,5 meseca, na trebuščku. Foto: Michaela Kačírková

Primitivni refleksi

Dojenček je opremljen s številnimi primitivnimi refleksi; eden izmed njih je tudi prijemalni refleks na spodnji okončini. Aktiviraš ga tako, da svoj palec položiš na stopalo pod prstke, rahlo pritisneš in opazuješ prstke. Videla boš, kako prstki na nogici „primejo“ tvoj palec. Ta refleks deluje do trenutka, ko se otrok samostojno postavi na noge, nato ugasne.

Izgine le refleks, prijemalna funkcija stopala pa ostane – le da otrok s stopalom v bistvu „prime“ teren, po katerem hodi. Če na primer stoji na okroglem kamnu, bo stopalo kamen objelo. Tako otrok lažje ohrani stabilnost in ne pade.

Foto: Michaela Kačírková

Kaj lahko kot starš narediš za zdrav razvoj stopal svojega otroka:

  1. Dojenčku privošči dovolj časa za gibanje; ne hiti z njim, da bi že izvajal ta ali oni gib, raje mu ustvarjaj primerne pogoje, da lahko razvoj „trenira“ sam.

  2. Razvoja ne pospešuj – dojenčka ne posedaj, ne dajaj mu svojih rok za njegove noge, da bi se odrinil in začel plaziti, ne postavljaj ga na noge, ne vodi ga za roke..

  3. Dojenčku privošči dovolj prostora za prosto, naravno gibanje. Gibanje „treniraj“ tako, da ga nameščaš na hrbet, bok in trebušček (na trebušček le, ko je buden – zaradi preventive sindroma nenadne smrti dojenčka). Ustvarjaj pogoje, primerne za gibanje, kot je dovolj časa na nedrseči podlagi, ki mu ne preprečuje preizkušanja novih gibov ipd.

  4. Če opaziš kakršnokoli odstopanje v razvoju, se vsekakor posvetuj z otroškim rehabilitacijskim zdravnikom ali otroškim fizioterapevtom o tem, kako dojenčka stimulirati, kako ga v razvoju podpreti in mu pomagati.

Na splošno otrokovega gibanja ne omejuj.

Omeji uporabo pripomočkov

Le redkokateri pripomoček res podpira naraven razvoj dojenčka. Pripomočki pogosto bolj pomagajo staršem kot otrokom – pri otrocih pa gibanje večinoma prej omejujejo.

Omeji uporabo pripomočkov, v katerih je otrok v skrčenem položaju. Izogibaj se tudi zaporednemu kombiniranju pripomočkov (ležalnik, ruta, nosilka, avtosedež …). Avtosedež uporabljaj le v avtu in za varen prevoz od točke A do točke B – gre za varnostni pripomoček. V ležalnik daj otroka le za nujno potreben čas; raje posezi po Mojzesovi košari.

Pripomočkov, ki razvoju in stopalu „ne delajo dobro“, priporočamo, da jih najbolje sploh ne uporabljaš. Sem sodijo npr. sedeži, hojice, nošenje v ruti/nosilki z obrazom naprej, plazilniki ipd.

Ne omejuj gibanja nogic

  1. Izberi primerno velikost nogavic – takšno, da ne omejuje gibanja stopala, ne stiska prstkov skupaj in ne tišči v predelu gležnja. Izogibaj se držalom za nogavice, ki sicer držijo nogavico na mestu, a omejujejo gibanje nogic.

  2. Čevlje obuj šele takrat, ko otrok samostojno hodi. Do takrat čevlji za voziček ali nosilko niso potrebni – zadostujejo topli copatki oziroma prevleke za nogice. Ko otrok hodi in izbiraš čevlje, je tudi tukaj pomembno, da poskušaš ohraniti čim več naravnosti gibanja. Izberi čevlje, ki spoštujejo anatomsko obliko stopala, so prožni in lahki. Mamam priporočam copatke in nato barefoot čevlje.

  3. Igraj se z otrokom – tudi z njegovimi nogicami. Igra je pomembna za celoten psihomotorični razvoj otroka (pravzaprav je pomembna v vsaki starosti). Mislim na to, da ko otroka opazuješ, mu pripoveduješ, se igraš z njegovimi rokicami, ga božaš po trebuščku, ne pozabi prijeti tudi njegovih nogic, jih masirati, zmasirati prstek za prstkom, položiti dojenčkove nogice na svoj obraz in jih pobožati. Le previdno z žgečkanjem – dojenčku morda ne bo prijetno.

Najboljši začetek za zdrave nogice

Zdrav razvoj otroškega stopala ni le vprašanje izbire pravih čevljev. Gre za proces, ki se začne že v prenatalnem obdobju in se nadaljuje skozi vsak gibalni vzorec, ki ga tvoj otrok osvoji v prvem letu in pol življenja. Zapomni si, da stopalo ni izoliran del telesa – je del celotnega gibalnega sistema. Ko dojenčku privoščiš dovolj časa in prostora za naravno gibanje, spoštuješ njegov tempo in se izogneš nepotrebnim pripomočkom, mu daješ najboljši začetek za zdrave nogice za vse življenje.

Članek je nastal v sodelovanju z Bc. Michaelo Kačírkovo – fizioterapevtko za otroke od rojstva. V praksi uporablja znanja Vojtove metode in Bobath koncepta. Je soavtorica knjige Pohybový vývoj dítěte s láskou a respektem (fyzioterapeutky dětem), avtorica praktičnega tečaja Pro zdravý vývoj miminka in ustanoviteljica projekta Dětská fyzio máma.

* te informacije veljajo za zdrave otroke; če ima otrok nevrološko ali ortopedsko težavo, se individualno posvetuj z lečečim zdravnikom ali otroškim fizioterapevtom

Kam te bodo vodili naslednji koraki: