Šolski nahrbtnik: kako izbrati pravega, da ne obremenjuje otroškega hrbta

Izbira šolskega nahrbtnika za otroka ni le vprašanje videza. S fizioterapevtko Lucijo Ternovo smo pogledali, kako nahrbtnik vpliva na držo, na kaj biti pozoren pri izbiri in kako otrokom pomagati, da začetek šole zmorejo brez nepotrebne obremenitve.

Novi zvezki, ošiljene barvice, zlikana majica za prvi dan – ob začetku šole pomislimo na kup podrobnosti. Eno pa pogosto podcenimo, čeprav jo otrok vsak dan nosi na hrbtu: šolski nahrbtnik. Zakaj je njegova izbira tako pomembna in na kaj biti pri tem pozoren, smo preverili s fizioterapevtko Lucijo Ternovo.

Prehod iz vrtca v šolo je za otroško telo veliko večja sprememba, kot se starši pogosto zavedamo. V vrtcu so se otroci ves dan gibali, nahrbtnik pa nosili le izjemoma.

Z vstopom v prvi razred se to čez noč obrne – otrok v klopi preživi najmanj štiri ure na dan, poleg tega pa mora vsak dan nositi nahrbtnik, poln učbenikov in zvezkov. Telo, vajeno gibanja, se mora naenkrat spopasti s statično obremenitvijo, na katero ni pripravljeno.

Slabo izbran ali slabo nastavljen nahrbtnik lahko hitro vodi v glavobole in bolečine v hrbtu, slabšo držo ter nepotrebno utrujenost. Res je, da obstajajo šole, ki to upoštevajo in otrokom v nižjih razredih skoraj ničesar ne dajejo domov – a za zdaj je to prej izjema kot standard.

Pogled fizioterapevtke: kako nahrbtnik vpliva na otroško telo

Po besedah Lucije Ternove je na začetku vsega eno osnovno pravilo: še tako dober nahrbtnik ne more izravnati neprimerne teže glede na otrokovo telo.

Kot splošno vodilo velja, da teža nahrbtnika skupaj z vsebino ne bi smela preseči 10 do 15 % otrokove telesne teže – tudi tu pa igra vlogo telesna konstitucija. Za predstavo: pri prvošolcu, ki tehta okoli 20 kg, naj bi nahrbtnik z vso vsebino tehtal največ 2 do 3 kg.

Če nahrbtnik otroku ne ustreza – bodisi po teži bodisi po konstrukciji – se premakne težišče telesa. Telo to poskuša kompenzirati, kakor zna: dviguje ramena, s čimer preobremeni vratne mišice, ali pa se v trupu nagne naprej, da težo na hrbtu sploh zadrži.

Pri otrocih s hipermobilnostjo se to lahko pokaže tudi na splošni drži – poslabša se ugrezanje gležnjev navznoter ali obračanje stopalnih konic navznoter. Slab nahrbtnik tako ne vpliva le na hrbet, temveč na poravnavo celotnega telesa.

Šolska torba ali nahrbtnik?

Z vidika fizioterapije je nedvomno boljša izbira nahrbtnik. Zaradi prožnosti materiala se bolje prilagodi obliki otroškega hrbta, naramnice pa se zato bolje prilegajo ramenom in bokom.

Nahrbtnik je poleg tega v večini primerov lažji od šolske torbe, kar je pomembno predvsem pri drobnejših otrocih. Šolske torbe so primernejše bolj za konstitucijsko močnejše otroke, katerih postava lažje prenese bolj čvrsto in manj prilagodljivo konstrukcijo.

Kako izbrati pravi nahrbtnik

Univerzalno „najboljšega nahrbtnika“ ni. Primernost konkretnega modela je odvisna od otrokove telesne zgradbe – predvsem širine ramen, dolžine trupa in mišične razvitosti.

Zato je vedno dobro nahrbtnik preizkusiti na otroku, ne pa ga ocenjevati le po velikosti ali starosti na embalaži. Poglejmo, na kaj se pri izbiri šolskega nahrbtnika osredotočiti:

1. Prava velikost

Velikost nahrbtnika se pogosto podcenjuje, a je eden ključnih parametrov, ki odločajo o tem, kako udobno ga bo otrok nosil. Nahrbtnik naj:

bo največ tako širok kot otrokova ramena,
se konča približno v predelu ledij,
ne sega izrazito nad ramena.

Prevelik nahrbtnik se namreč težje nosi, ker ga otrok težko stabilizira.

2. Lastna teža nahrbtnika

Lažji kot je prazen nahrbtnik, tem bolje. Še preden ga napolnimo z učbeniki, ima svojo lastno težo – in ta se v skupno omejitev 10 do 15 % otrokove telesne teže šteje enako kot vsebina. Zato se splača izbrati lažje materiale.

3. Prsni in ledveni pas

Nahrbtnik naj ima vedno vsaj prsni pas – ta pomaga, da naramnice ostanejo na ramenih, in poveča stabilnost pri hoji.

Pri prvošolcih, ki so še drobni in se na nošenje učbenikov šele navajajo, ali če je vsebina težka, naj ima nahrbtnik vedno tudi ledveni pas. Ta pomaga razporediti težo po celotnem trupu in del obremenitve prenesti na medenico, namesto da bi ležala samo na ramenih. Pri starejših otrocih to ni več nujen pogoj.

4. Oblazinjenje naramnic

Išči široke in mehke naramnice s kakovostnim oblazinjenjem, ki zaščiti ramena in ključnice pred odrgninami – še posebej pri bolj koščenih otrocih, kjer se tanke naramnice hitro zarežejo v kožo. Pomembna je tudi dovolj dolga možnost nastavljanja.

5. Notranja razporeditev

Nahrbtnik naj ima notranjost dobro razdeljeno. Če ima nahrbtnik en velik, neurejen prostor, v katerem se vsebina med hojo prosto premika, to otroku ruši stabilnost in ravnotežje. Otrok mora potem nenehno, nezavedno kompenzirati premikajoč se tovor, kar hojo po nepotrebnem otežuje.

Pri izbiri pomisli tudi na trpežen material, ki prenese pogosto nošenje, padce na tla in morebiten dež. Prav tako se splačajo kakovostni odsevni elementi in enostavno odpiranje.

Po drugi strani ni tako pomembno, ali ima nahrbtnik največ žepov, kako draga je znamka ali ali ima nalepko „ortopedski“. Veliko pomembneje je, da nahrbtnik otroku res dobro sede.

Namigi za nahrbtnike iz naše ponudbe

Na te parametre smo mislili tudi pri izboru konkretnih modelov, ki jih najdeš pri nas – v ponudbi imamo nahrbtnike znamke Baagl, ki jih dobro izpolnjujejo. Za navdih dodajamo nekaj predlogov, s katerimi lahko začneš.

Za drobne prvošolce je idealen nahrbtnik BAAGL AIRY – s težo le 750 g spada med najlažje na trgu. Ima ergonomsko, dobro zračeno hrbtišče, nastavljive prsne in ledvene pasove ter magnetno zapiranje, ki ga otrok zlahka sam odpre in zapre.

Za močnejšega ali višjega otroka je primerna šolska torba BAAGL ZIPPPY z ojačanim ohišjem. Hrbtni sistem se da prilagoditi otrokovi višini, torba pa zaradi čvrstega dna prenese večjo obremenitev (teža 1 100 g, prostornina 18 l, nosilnost 6 kg).

Za starejše otroke, približno od tretjega razreda, ko je treba nositi več učbenikov in zvezkov, priporočamo linijo nahrbtnikov BAAGL SKATE. Ima tri ločene predale, vključno z žepom za prenosnik ali tablico, s prostornino 25 l in nosilnostjo 7 kg pa ponudi dovolj prostora za rastočo šolsko opremo, pri tem pa tehta le 850 g.

Nastavitev in nošenje: kje starši najpogosteje naredimo napako

Tudi najbolje izbran nahrbtnik otroku pomaga le, če je pravilno nastavljen in nošen. Poglejmo, kako:

Naramnice

Zategni jih tako, da nahrbtnik sedi čim bližje hrbtu in ne visi daleč za otrokom niti ni naslonjen na zadnjico. Ena najpogostejših napak je nošenje na eni rami – obremenitev se takrat porazdeli neenakomerno in hrbtenico enostransko obremenjuje.

Zgornji in spodnji rob

Zgornji del nahrbtnika naj približno sledi višini ramen – ne sme izrazito štrleti nad glavo, hkrati pa ne sme sedeti prenizko. Spodnji rob naj se konča približno v predelu ledij, ne pa segati do zadnjice.

Prsni in ledveni pas

Prsni pas vedno zapni – drži naramnice na mestu in poveča stabilnost pri hoji in teku; nameščen naj bo približno na sredini prsnega koša in otroka ne sme tiščati.

Ledveni pas, če ga nahrbtnik ima, uporabi predvsem takrat, ko je bolj naložen ali ko otroka čaka daljša pot do šole. Ledveni pas prenese del teže z ramen na boke. Nameščen naj bo na zgornjem delu medenice, na kolčnih kosteh, ne okoli pasu ali trebuha.

Paketiranje nahrbtnika

Tudi pakiranje nahrbtnika ima svoje pravilo: večji in težji učbeniki sodijo čim bližje hrbtu, lažje stvari, kot sta peresnica ali malica, pa lahko ostanejo dlje, na primer v sprednjih žepih.

V praksi je pogosto ravno obratno – majhni predmeti končajo najbližje hrbtu, obsežne knjige pa spredaj. S tem se težišče premakne stran od telesa in otrok poskuša slabo spakiran nahrbtnik uravnotežiti bodisi z nagibanjem naprej bodisi – če za to nima moči – z nagibanjem nazaj.

Nastavitve naramnic in pasov se splača občasno preveriti – otroci hitro rastejo in to, kar je ustrezalo na začetku šolskega leta, čez nekaj mesecev morda ne bo več.

Pravilno izbran in spakiran nahrbtnik pa je le polovica uspeha. Enako pomembno je, kaj otrok s svojim telesom počne preostanek dneva.

Kako kompenzirati šolsko obremenitev

Z začetkom šole se otrokom nenadoma precej zmanjša dnevna količina naravnega gibanja, na katero so bili vajeni v vrtcu – in ta izpad je po besedah Lucije Ternove treba zavestno nadomeščati.

Pomaga na primer popoldanski čas na igrišču ali redna športna dejavnost, ki otroku vrne vsaj del gibanja, ki ga v šoli izgubi.

Če je mogoče, je dobro, da v prvem in drugem razredu nahrbtnik v šolo in iz šole nosi starš in jim tako vsaj delno olajša obremenitev, ki jo šola nalaga.

In če si iz vseh priporočil zapomniš samo eno stvar, naj bo to ta: na poti v šolo in iz šole hodite peš ali z javnim prevozom, ne z avtom. Prav ta majhna, a vsakodnevna navada najzanesljiveje nadomesti manjkajoče gibanje.

Znaki, da je nahrbtnik pretežak ali da ne sedi pravilno

Kako prepoznati, da nekaj ni v redu? Vredno je biti pozoren na naslednje znake:

Otrok se pritožuje zaradi glavobolov ali bolečin v hrbtu.
Izrazita sprememba drže – hrbet se zaokroži, glava pa se pomakne naprej.

Če se ti zdi nahrbtnik težak ali se otrok nad njim pritožuje, je najlažje vzeti tehtnico in preveriti, ali je še znotraj omenjene meje 10 do 15 % otrokove telesne teže.

Lucija Ternova dodaja, da se po njenih izkušnjah držo pri prehodu iz vrtca v šolo najpogosteje spremeni predvsem zaradi pomanjkanja gibanja. Če pa ima otrok dovolj gibanja in hkrati nosi primerno težak nahrbtnik, pa se vseeno pritožuje zaradi bolečin v gibalnem aparatu, je smiselno obiskati otroškega fizioterapevta.

Povzetek: na kaj ne pozabiti

Otrokom privoščite več kompenzacijskega gibanja – igrišče po šoli, pot v šolo peš.
Naučite otroke pravilno spakirati nahrbtnik – težje stvari bližje hrbtu.
Nahrbtnik izbirajte glede na konstitucijo in težo konkretnega otroka, ne le po videzu ali starosti.
Ne bojte se o temi govoriti z učitelji in vodstvom šole ter opozoriti, da otrokom ne bi bilo treba domov nositi nepotrebne obremenitve.

Pravilno izbran in nastavljen nahrbtnik otroku vsak dan prihrani nepotrebno obremenitev, skupaj z dovolj gibanja pa mu pomaga, da začetek šole zmore z lahkoto.

Članek je nastal v sodelovanju s fizioterapevtko Lucijo Ternovo. Lucija je otroška fizioterapevtka, ki se osredotoča predvsem na osteopatijo pri otrocih. Je tudi certificirana trenerka metode prof. Pavla Kolářa — dinamične nevromišične stabilizacije. Več informacij in nasvetov najdeš na njenem Instagramu @mamasport.cz.