Kako pripraviti otroka na vrtec, da se jutranji odhodi ne spremenijo v solzne drame? Delimo preverjene nasvete za pripravo in samo uvajanje.
Sem mamica štiriletne Sárinke in šestletnega Samíka. Med vsemi možnimi možnostmi sem se odločila za klasičen državni vrtec z mešanimi oddelki. Pripravam na ta pomemben korak v življenju mojih otrok sem posvetila veliko pozornosti in z vami z veseljem delim, kako je vse potekalo, da bo tudi za vaše otroke vrtec postal kraj, kamor se bodo veselili – novih prijateljev in doživetij.

Pomembno je, da z otroki o vrtcu govoriš pozitivno, realno in se poskušaš izogniti tistemu tipičnemu starševskemu strašenju z vrtcem, da ga otroci ne bi dojemali negativno in bi se bali tja iti.
Meni se je pred začetkom in tudi med vrtčevskim letom dobro obneslo, da sem s Samíkom nekatere situacije „odigrala“ z lego kockami. Z figuricami sva se igrala vrtec, posnemala dnevni ritem vrtca, jaz pa sem namenoma ustvarjala različne situacije in jih potem skozi igro vlog reševala (npr. nekdo mi vzame igračo, ne znam si zapeti jakne, prijatelj me je udaril, pogrešam …).
Pri pripravi na vrtec ti lahko zelo pomagajo otroške knjige, ki se posvečajo tej temi. Otroci si z njihovo pomočjo lažje predstavljajo, kaj jih v vrtcu čaka, in tudi po vstopu v vrtec bodo želeli, da jim jih bereš, ker jim bo všeč, da prikazujejo situacije, ki jih iz vrtca dobro poznajo.

Kar otrokom zagotovo olajša bivanje v vrtcu, je stopnja njihove samostojnosti: da se znajo z malo pomoči obleči in obuti, da znajo sami jesti, uporabljati stranišče, si umiti roke z milom, uporabljati robček, pospraviti igrače za seboj … Seveda vzgojiteljice otrokom z veseljem pri vsem pomagajo, a bolj ko je otrok samostojen in neodvisen, bolj samozavestno se bo počutil in se ne bo znašel v situacijah, ko ima občutek, da ne zmore.
Oblačenje in obuvanje lahko otrokom olajšaš tudi ti – z izbiro primernih oblačil in obutve.

Starše verjetno najbolj skrbi jutranje odhajanje v vrtec, ki ga včasih spremljata jok in otrokova nejevolja, da bi šel v vrtec. Otroci pogosto prosijo in prepričujejo, da bi lahko ostali doma. Iz izkušenj ti svetujem: tega ne počni (tudi meni so takrat vsi tako svetovali, a sem imela občutek, da vendar jaz najbolje vem) – otroci si to namreč zelo dobro zapomnijo. Samík je potem to še večkrat poskusil in govoril: „Ampak se spomniš, kako sem enkrat zelo jokal, pa si me pustila doma.“
Morda en nasvet za jokajoče otroke: ne nosi jih v vrtec v naročju in jih v garderobi ne tolaži tako, da jih dvigneš. Potem se bo otrok od tebe zelo težko odlepil. Raje ga primi za roko ali pa poklekni k njemu in ga objemi.

Pri nas je uvajanje potekalo brez večjih težav, a ker se je lani name obrnilo veliko mamic, ki niso imele takšne sreče, sem za pomoč prosila svoje sledilce in zbrala nekaj nasvetov, ki lahko otrokom pomagajo. Čeprav v večini primerov največ pomaga predvsem čas:
Otroci jokajo, ker si zanje najdragocenejši v življenju in se ob odhodu v vrtec bojijo, da te bodo izgubili. Imej razumevanje in jih poskusi pomiriti.

Ko je prišel domov, je bil Samík vedno navdušen, da je spet pri svojih igračah, in se je večinoma takoj šel igrat, kar sem pozdravila. Manj pa mi je bilo všeč, da je nekatere svoje frustracije stresal na Sárinko, česar prej ni počel. Najpogosteje je bila to reakcija na nekaj, kar se mu je zgodilo v vrtcu.
Vedno sem mu ponavljala, da če mu kdo dela nekaj, kar mu ni všeč, se mora takoj oglasiti in jasno povedati, da mu to ni všeč. Veliko neprijetnih stvari je pobral od otrok iz vrtca (ugovarjanje, provociranje, grimasiranje) in je to potem poskušal uporabljati tudi doma, kar je bila velika preizkušnja potrpežljivosti za vse nas.
Treba se je navaditi, da bodo z vstopom v vrtec na tvojega otroka vplivali tudi drugi ljudje, ne samo ti – in da to pač spada k življenju.
Otroci v vrtcu svoja čustva držijo pod nadzorom, ko pa pridejo domov, v dobro poznano okolje, na varno, jih spustijo ven. To je potem naporno za vse. Večkrat se mi je zgodilo, da sta se otroka sprla že v garderobi ali v avtu, ugovarjala ali pa preprosto nista poslušala. Bolelo je in včasih sem to morala tudi „predihati“, a pomembno je, da tega ne jemlješ osebno in si rečeš, da „je to samo obdobje“.

Lucie @schoolofmylife
Predvsem mamica dveh majhnih otrok: Samuela (6 let) in Sáre (4 leta). Končala sem Pedagoško fakulteto Karlove univerze, moje izobraževanje pa v veliki meri vpliva tudi na vsebino, ki jo ustvarjam na družbenih omrežjih in blogu, kjer sem aktivna od takrat, ko se mi je rodil Samík.
Vnesite e-pošto, zavrtite kolo in nagrado vam pošljemo tudi po e-pošti.
Kodo smo poslali tudi na vašo e-pošto. Velja do .
Nič hudega, imate še en poskus.
Nič hudega, poskusite naslednjič. Medtem vam pošljemo novice in popuste po e-pošti.